zdrávje -a s (ȃ) stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma.
Tako zdravje opredeljuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. Svetovna zdravstvena organizacija pa gre pri opredelitvi nekoliko dlje: Zdravje je stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega počutja in ne le odsotnost bolezni in šibkosti.
Čeprav smo bili skozi čas priča različnim definicijam zdravja, v splošnem veljajo priporočila, kot so zdravo prehranjevanje, dovolj gibanja in spanja, izogibanje alkoholu, tobaku in stresu. To so dejavniki, na katere lahko posameznik vpliva sam. Grožnjo za zdravje pa predstavljajo tudi drugi, zunanji, dejavniki, na katere posameznik težje vpliva.
Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije so glavne determinante zdravja družbeno in ekonomsko okolje, fizično okolje ter osebne karakteristike in vedenje posameznika.
Poznamo 5 tipov zdravja, ki se med seboj prepletajo in vplivajo eden na drugega:
- telesno zdravje
- duševno zdravje
- socialno zdravje
- duhovno zdravje
- intelektualno zdravje
Telesno zdravje
Telesno zdravje pomeni normalno delovanje telesa na vseh ravneh, kar posamezniku omogoča preživetje in reprodukcijo. Ko govorimo o telesnem zdravju, imamo v mislih predvsem prave odločitve glede:
- uživanja alkohola
- uporabe tobaka in drog
- spanja
- stresa
- fizične aktivnosti
- zdrave prehrane
- preventivnega obnašanja
Kaj konkretno lahko naredimo?
- Že 30 minut hoje vsaj trikrat tedensko izboljša naše telesno zdravje.
- Jejmo zdravo. Izogibajmo se predelani, sladki in mastni hrani, uživajmo več sadja in zelenjave.
- Ne spuščajmo obrokov. Še posebej pomemben je zajtrk. Z izpuščanjem zajtrka tvegamo tudi povišanje telesne teže.
- Izogibajmo se pitju alkohola, kajenju in drogam.
- Za odraslega človeka je pomembno, da spi vsaj 6 do 8 ur dnevno.
Na tak način zmanjšamo možnost za razvoj različnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni in rakava obolenja.
Že 30 minut hoje vsaj trikrat tedensko izboljša naše telesno zdravje.
Duševno zdravje
Duševno zdravje vključuje naše čustveno, psihološko in družbeno dobro počutje. Vpliva na to, kako razmišljamo, čutimo in se obnašamo. Določa, kako se odzivamo na različne stresne situacije, kakšni smo v odnosih do soljudi in kakšne odločitve sprejemamo za svoje zdravje in na splošno dobro počutje. Slabo duševno zdravje pa še ne pomeni, da imamo duševno bolezen.
Zakaj je duševno zdravje pomembno?
Duševno zdravje je del zdravja na splošno. Duševne bolezni, kot je na primer depresija, zvišujejo tveganje za veliko bolezni, med katere spadajo tudi sladkorna bolezen, srčna obolenja in infarkt.
Vzroki za duševne bolezni so različni: težke in travmatične izkušnje iz ranega otroštva, težje bolezni, uživanje alkohola in drog, žalost ipd.
Kaj konkretno lahko naredimo?
- Ohranjajmo pozitiven odnos tudi takrat, ko se pojavijo težave.
- Poiščimo metodo, ki nas v stresnih situacijah pomirja.
- Odprto se pogovarjajmo z osebo, ki ji lahko zaupamo.
- Poiščimo strokovno pomoč, ko jo potrebujemo.
- Nasmehnimo se – tudi takrat, ko nam ni do tega.
Ko sami ne najdemo izhoda, poiščimo strokovno pomoč.
Socialno zdravje
Socialno zdravje je naša sposobnost, da z drugimi vzpostavimo pomembne odnose in način, kako se prilagajamo različnim družbenim situacijam. Tudi socialno zdravje pomembno vpliva na naše celotno zdravje.
Na socialno zdravje vplivajo ekonomska stabilnost, izobrazba, dostop do javnega zdravstva, odnosi z ljudmi okoli nas, okolje, v katerem živimo, možnosti za zaposlitev, dostop do pitne vode ipd.
Kaj konkretno lahko naredimo, da je naše socialno zdravje optimalno?
- Bodimo v stalnem stiku s prijatelji.
- Preživimo čim več kvalitetnega časa z ljudmi, ki so nam pomembni in jih imamo radi.
- Prepoznajmo, kdaj smo v nezdravem odnosu.
- Uravnovesimo svoje družabno in službeno/poslovno življenje.
- Poiščimo si načine, kako bomo lahko počeli tisto, kar nas veseli (npr. različne interesne skupine).
- Poslušajmo druge brez predsodkov.
Preživimo čim več časa v prijetni družbi prijateljev.
Duhovno zdravje
Duhovno zdravje pomeni, da smo zadovoljni z življenjem, ki ga živimo, da vidimo upanje in najdemo tolažbo tudi v težkih situacijah. Duhovnost nas mogoče ne more v celoti pozdraviti, nam pa znatno pomaga pri soočanju z bolečino in težavami, ki spremljajo našo bolezen.
Po poročanju Statističnega urada smo Slovenci v letu 2021 svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno oceno 7,7 (anketiranci so zadovoljstvo ocenjevali na lestvici od 1 do 10).
Kaj konkretno lahko naredimo za dobro duhovno zdravje?
- Poiščimo tih in miren prostor, kjer lahko vsak dan preživimo nekaj časa sami s seboj.
- Razmišljajmo o pomenu in smislu svojega življenja.
- Preživimo čas v naravi in se naučimo ceniti naravni svet okoli sebe.
- Bodimo optimistični.
- Vključimo se v razne aktivnosti, ki dajejo smisel našemu življenju.
Poiščimo prostor, kjer se lahko sprostimo. Če je le možno, naj bo to v naravi.
Intelektualno zdravje
Intelektualno zdravje je strmenje k dobremu duševnemu zdravju, stalni intelektualni rasti in ustvarjalnosti. To nas spodbuja k vseživljenjemu učenju. Pomembno je, da nenehno iščemo nove ideje in spoznanja, saj na tak način intelektualno rastemo in se razvijamo.
Kaj konkretno lahko storimo za dobro intelektualno zdravje?
- Naučimo se, kako reševati težave.
- Izboljšujmo govorne veščine.
- Berimo knjige.
- Postanimo vseživljenjski učenci.
Za stalno treniranje možganov in vseživljenjsko učenje berimo knjige.
V skrbi za svoje zdravje moramo torej imeti v mislih, da ne gre le za odsotnost bolečine, temveč je zdravje kompleksno, sestavljeno iz več dejavnikov in prav vsak od njih vpliva na to, kako kakovostno življenje življenje. Zato poskrbimo, da bomo zdravi telesno, duševno, socialno, duhovno in intelektualno.